tiskaj

priporoči

Kronologija društva

Iniciativni odbor v sestavi Frantar Edo, Klemenčič Ciril, Kozan Marjan, Vardijan Darko, Kos Marjan, Morosini Italo, Špelko Anton, Filej Ratomir, Cerjak Alojz in Ivančič Rudi se je v letu 1987 večkrat sestal ter sklenil, da se izvede vse aktivnosti za ustanovitev društva za področje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, v katerega bi bili vključeni poleg varnostnih inženirjev in tehnikov tudi požarnovarnostni profili, ekologi, strokovnjaki medicine dela in ostali strokovnjaki, ki opravljajo ali sodelujejo pri zahtevnih nalogah varstva pri delu (VD) in požarnega varstva (PV). Formirane so bile delovne skupine za ustanovitev društva. Potreba za ustanovitev društva v tem okolju je bila prisotna v naši regiji že več let. Osnovni namen Društva varnostnih inženirjev in tehnikov (DVIT) naj bi bil združevanje strokovnjakov varstva pri delu in požarnega varstva, izobraževanje, usposabljanje in informiranje strokovnjakov, ki delajo na področju stroke, izdelavi programov izobraževanja, analiz poškodb, reševanja varnostno tehnične problematike,…. Društvo naj bi obravnavalo in aktivno sodelovalo pri izdelavi in sprejemanju novih zakonov in podzakonskih aktov, ki se nanaša na stroko varstva pri delu ter tudi področja medicine dela, ekologije in požarne varnosti.

Ustanovni občni zbor »Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Dolenjske«, na katerem je bilo 80 udeležencev, je bil 15.12.1988, v prostorih Zdravilišča Šmarješke Toplice.

Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen prvi predsednik društva, Ivančič Rudi, takrat zaposlen v Novolesu, podpredsednik društva je postal Alojz Cerjak iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), prvi tajnik pa Igor Šenica iz Novolesa, kateri je opravljal tudi dela blagajnika do leta 1993.

Društvo se je takoj po ustanovitvi vklopilo v zvezo društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije in začelo zelo aktivno delovati:

  • 1889 – strokovni posvet v Krškem ( več kot 80 udeležencev)
  • 1990 - strokovni posvet z okroglo mizo dom JLA v Novem mestu itd.

Aktivni člani Izvršilnega odbora DVIT v tem obdobju: Jože Pfeifer – Lisca Sevnica, Jože Drnač – Jutranjka Sevnica, Jože Škofljanec – Pohištvo Brežice, Simon Vrlinič – Belt, Marjan Kozan – Begrad, Petar Andrič – Vino Brežice, Italo Morosini – Krka, Alojz Cerjak – NEK, Andrej Poljšak – UIS, Alojzij Kukman – Revoz, Andrej Škulj – Krka, Jože Žagar - VIDEM Krško.

Leta 1991 je bil za predsednika izvoljen Branko Košir, ki je zelo uspešno vodil društvo do leta 2000.

Mandat vodenja Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije je društvo uspešno opravljalo od leta 1992 do 1994 in v tem času postavilo nove temelje na področju organiziranja in vodenja ZDVIT. Predsednik ZDVIS je bil Branko Košir, tajnik pa Marjan Šmalc.

Leta 1993 – društvo pripravi odmevno in uspešno organizirano prvo državno posvetovanje ZDVIT na Otočcu, kjer se prvič izobesi evropsko zastavo varnosti in zdravja pri delu. Logotip posveta je bil povzet po evropski zastavi, le tega pa so povzela kot logotip društva poleg MDVI Novo mesto tudi Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije, Fundacija Avgusta Kuharja in nekatera druga društva.

Podobne aktivnosti društva so se vrstile do danes, z namenom prenašanja izkušenj na ljudi, ki na kakršen koli način skrbijo za varnost in zdravje ljudi pri delu.

Na podlagi Zakona o društvih je občni zbor društva 17.10.1997 sprejel sklep o preimenovanju društva v Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto.

Leta 2000 prevzame vodstvo društva Žagar Jože iz Vipap Krško. V tem času je bilo društvo aktivno na področju sprejemanja nove zakonodaje ter vključevanja evropskih standardov.

Pomembne aktivnosti društva od ustanovitve do danes:

  • Tesno sodelovanje z Zvezo društev varnostnih inženirjev Slovenije in Fundacijo Avgusta Kuharja. Sodelovali pri ustanavljanju Zbornice varnosti in zdravja pri delu.
  • Sodelovanje v programu Phare-Razvoj slovenskega sistema varnosti in zdravja pri delu.
  • Sodelovanje z Inženirsko zbornico Slovenije (g. Cerjak), pri ustanavljanju sekcije tehnologov (v to sekcijo smo vključeni tudi varnostni inženirji) in organizaciji strokovnih izpitov za pooblaščene inženirje.
  • Aktivno sodelovanje naših članov na posvetih, simpozijih in seminarjih s tematiko varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in medicine dela

Društvo je organiziralo več posvetov na temo varnosti in zdravja pri delu in sicer:

  • 1992 Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju – Krško
  • 1995 Varstvo pri delu pred nevarnostjo električnega toka – Krško
  • 2002 Zakon o varnosti in zdravju pri delu – Novo mesto (Revoz)
  • 2003 VZD na gradbiščih – Otočec
  • 2004 Usposabljanje iz VZD in PV za menegerje (v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Območno zbornico Novo mesto; februarja in novembra) - Otočec

Strokovne ekskurzije, ki jih je organiziralo društvo:

  • 1991 BMW M ű nchen - Nemčija
  • 1992 Audi Ingoldstat - Nemčija
  • 1993 Inštitut za varstvo pri delu v Budimpešti – Madžarska
  • 1994 CNPP Pariz – Francija
  • 1995 RISK center Roterdam – Nizozemska
  • 1996 Reanult Valladolid – Španija
  • 1997 Schulzer – Švica
  • 1998 Zavarovalnica SUVA- Švica
  • 2000 Viking - Luxemburg
  • 2002 TÜV M ű nchen - Nemčija
  • 2003 Linde - Nemčija
  • 2004 DROGA d.d. Portorož; OPLAST PE Kobarid

Odmevnejša priznanja društvu oziroma njihovim članom:

  • V letu 1989 je bil tedanji predsednik društva, Rudi Ivančič izvoljen tudi za podpredsednika Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Republike Slovenije, ki mu je v letu 1990 podelila republiško priznanje za vsestransko požrtvovalno delo na področju varnosti pri delu,
  • V letu 2000 sta Alojz Cerjak in Branko Košir prijela priznanje fundacije Avgusta Kuharja za delo na področju varnosti in zdravja pri delu in aktivnosti v društvu,
  • V letu 2002 je Marjan Šmalc, tedaj zaposlen v Revozu v Novem mestu prejel priznanje fundacije Avgusta Kuharja za delo na področju varnosti in zdravja pri delu in aktivnosti v društvu, konec leta pa je prevzel mesto v.d. sekretarja Zbornice VZD, kar tudi smatramo kot priznanje stroki varnosti in zdravja pri delu na Dolenjskem.
  • Dne 01.03.2002 je bil v Krškem na pobudo društva ustanovljen območni odbor Zbornice varnosti in zdravja pri delu, kateremu predseduje Marjan Šmalc. Ta dan so bile izmenjane izkušnje pri izdelavi ocen tveganja - predvsem zelo pozitivna predstavitev metodologije iz Krke, ki jo je predstavil Andrej Škulj.
  • V letu 2003 Branko Košir prejme nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo v stroki VZD za leto 2003.
  • V letu 2004 je Rudi Ivančič prejel priznanje fundacije Avgusta Kuharja za delo na področju varnosti in zdravja pri delu in aktivnosti v društvu.
  • V letu 2004 je Milan Rifelj, ki je član Izvršilnega odbora društva MDVI Novo mesto, na predlog »Društva varnostnih inženirjev tekstilne industrije« prejel priznanje fundacije Avgusta Kuharja za delo na področju varnosti in zdravja pri delu in aktivnosti v društvu.

Leta 2002 je bil za predsednika društva izvoljen Miro Škufca, ter ponovno izvoljen leta 2004.

Društvo je skoraj vsako leto izvedlo strokovna srečanja ter strokovno ekskurzijo v države EU (strokovne ekskurzije - ogled inštitutov ter tovarn - Švica (Schultzer), Zavarovalnica SUVA, Francija (Nacionalni inštitut za požarno varnost), Španija- Renault, Nemčija – Audi, Inštitut TÜV , Linde,.. Mađarska (Inštitut za varstvo pri delu R Madžarske), Nizozemska (RISK Inštitut), Belgija, Luxenburg…)

Društvo je preko svojih članov sodelovalo na vseh simpozijih ZDVIS in prenašalo izkušnje svojih članov in sodobne poglede na stroko varnosti in zdravja pri delu, kakršna se uveljavlja danes. Strokovnost in plod dela društva se kaže v večini primerov v urejenih in varnih firmah naše regije, ki delno tudi zaradi tega lahko uspešno konkurirajo na evropskih in svetovnih trgih.

V naslednjem obdobju, predvsem s članstvom v Evropski uniji nas čakajo novi izzivi. Varnost in zdravje postajata vse pomembnejši vrednoti, ki vplivata na kakovost življenja in dela, na uspešnost poslovanja podjetij in drugih organizacij. Enostransko obravnavanje, samo tehničnega vidika varnosti in zdravja pri delu, ni več zadosti. Obravnavati moramo cel delovni proces, kjer pa je v ospredju bolj organizacijski, kot tehnološki vidik. Tem spremembam se mora prilagajati tudi stroka varnosti in zdravja pri delu. Poleg urejenih delovnih pogojev, osvojene tehnologije in organizacije dela, vpliva na zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, še veliko mehkih dejavnikov, kot so motivacija, stres, medsebojni odnosi.

Miro Škufca, univ. dipl. inž

 
Copyright 2019. Vse pravice pridržane. Distribucija delov ali celote brez pisnega dovoljenja ni dovoljena.
gostuje Tmedia | omogoča spletpakeT.